Vaja #31
Kolo identitete
Avtorji: Dr Małgorzata Szkup
35–45 minutes
Opis
Individualna refleksivna vaja, pri kateri študentje izpolnijo petsegmentno kolo identitete, označijo najpomembnejšo skupinsko pripadnost ter sodelujejo pri tihi skupinski aktivnosti in strukturirani razpravi.
Metodološki vodnik
Cilji
Povečati zavedanje študentov, da ima vsak posameznik hkrati več socialnih in kulturnih pripadnosti.
Spodbuditi razmislek o tem, kateri vidiki identitete so zavestni in kateri ostajajo „nevidni”.
Povečati občutljivost za skupinsko raznolikost in dinamiko večine–manjšine.
Razviti razumevanje, da je identiteta kompleksna, spremenljiva in večdimenzionalna.
Okrepiti refleksivne kompetence in sposobnost opazovanja lastnih čustvenih odzivov v socialno izpostavljenih situacijah.
Spodbujati odnos kulturne odprtosti in ponižnosti.
Spodbuditi razmislek o tem, kateri vidiki identitete so zavestni in kateri ostajajo „nevidni”.
Povečati občutljivost za skupinsko raznolikost in dinamiko večine–manjšine.
Razviti razumevanje, da je identiteta kompleksna, spremenljiva in večdimenzionalna.
Okrepiti refleksivne kompetence in sposobnost opazovanja lastnih čustvenih odzivov v socialno izpostavljenih situacijah.
Spodbujati odnos kulturne odprtosti in ponižnosti.
Pričakovani rezultati
Po zaključku vaje je študent sposoben:
- Prepoznati večdimenzionalnost lastne identitete
- Razumeti dinamiko večina–manjšina
- Analizirati vpliv pripadnosti na čustva in vedenje
- Izogibati se poenostavitvam in stereotipizaciji v interakcijah s pacienti
- Graditi odnose na osnovi empatije in kulturne ponižnosti
- Prepoznati večdimenzionalnost lastne identitete
- Razumeti dinamiko večina–manjšina
- Analizirati vpliv pripadnosti na čustva in vedenje
- Izogibati se poenostavitvam in stereotipizaciji v interakcijah s pacienti
- Graditi odnose na osnovi empatije in kulturne ponižnosti
Potek vaje
Uvod (2–3 min): Razloži cilje; poudari anonimnost in neocenjevanje; opozori na pomen tišine.
Raven 1 – Individualno delo (5–7 min): Študentje izpolnijo pet segmentov kolesa in označijo najpomembnejšega.
Raven 2 – Skupinska aktivnost (8–10 min): Moderator bere nazive kategorij (npr. spol, jezik, poklic, izvor). Udeleženci, ki spadajo v to kategorijo, vstanejo; ostanejo le tisti, za katere je ta kategorija najpomembnejša.
Raven 3 – Razprava (15–20 min): Kakšen je bil namen? Katera čustva so se pojavila? Ali si spregledal/-a kakršno koli pripadnost? Kaj je identiteta?
Povzetek (5–10 min): Poudarite večdimenzionalnost identitete in jezik, osredotočen na osebo.
Končna refleksija (5 min): „Katere nove ugotovitve sem odkril/-a o svoji identiteti in kako bodo vplivale na moje bodoče odnose s pacienti?”
Raven 1 – Individualno delo (5–7 min): Študentje izpolnijo pet segmentov kolesa in označijo najpomembnejšega.
Raven 2 – Skupinska aktivnost (8–10 min): Moderator bere nazive kategorij (npr. spol, jezik, poklic, izvor). Udeleženci, ki spadajo v to kategorijo, vstanejo; ostanejo le tisti, za katere je ta kategorija najpomembnejša.
Raven 3 – Razprava (15–20 min): Kakšen je bil namen? Katera čustva so se pojavila? Ali si spregledal/-a kakršno koli pripadnost? Kaj je identiteta?
Povzetek (5–10 min): Poudarite večdimenzionalnost identitete in jezik, osredotočen na osebo.
Končna refleksija (5 min): „Katere nove ugotovitve sem odkril/-a o svoji identiteti in kako bodo vplivale na moje bodoče odnose s pacienti?”
Način izvedbe
Raven 1 — Individualno delo: Študenti ustvarijo svoj Krog Identitete in označijo najpomembnejšo skupino.
Raven 2 — Skupinska aktivnost (brez komentarjev): Na podlagi kategorij, ki jih na glas prebere facilitator, študenti razkrijejo svoje pripadnosti z vstajanjem ali usedanjem.
Povzetek — Skupinska razprava: Skupina razpravlja o psiholoških in družbenih mehanizmih, ki vplivajo na zaznavanje identitete.
Raven 2 — Skupinska aktivnost (brez komentarjev): Na podlagi kategorij, ki jih na glas prebere facilitator, študenti razkrijejo svoje pripadnosti z vstajanjem ali usedanjem.
Povzetek — Skupinska razprava: Skupina razpravlja o psiholoških in družbenih mehanizmih, ki vplivajo na zaznavanje identitete.
Vloga učitelja
- Ustvarja vzdušje varnosti in anonimnosti
- Facilitira proces brez obsojanja
- Poudarja pomen refleksije in kulturne zavesti
- Pojasnjuje psihološke mehanizme, razkrite med vajo
- Povezuje vajo z medicinsko prakso
- Facilitira proces brez obsojanja
- Poudarja pomen refleksije in kulturne zavesti
- Pojasnjuje psihološke mehanizme, razkrite med vajo
- Povezuje vajo z medicinsko prakso
Teoretična podlaga
Oblikovanje učinkovite izobraževalne izkušnje (na osnovi modela EMPOWER).
Dezorientirajoča dilema: Študenti odkrijejo, da je njihova identiteta sestavljena iz več hkratnih pripadnosti, od katerih so nekatere «očitne« in nekatere »nevidne«. Nato to soočijo z družbeno kategorizacijo skupin in občutkom biti v večini ali manjšini.
Kritična refleksija: Študenti analizirajo, katere elemente so spregledali in zakaj, katera čustva izhajajo iz pripadnosti manjšinski skupini in kateri psihološki mehanizmi vplivajo na zaznavanje identitete.
Dialog in akcija: Skupinska razprava omogoča izmenjavo perspektiv in spoznanje, da so identitete drugih enako večplastne kot njihove lastne.
Vaja izpostavlja mehanizme kot: transparentnost skupine, učinek homogenosti skupine, vloga občutka varnosti in pomen jezika »oseba na prvem mestu«.
Dezorientirajoča dilema: Študenti odkrijejo, da je njihova identiteta sestavljena iz več hkratnih pripadnosti, od katerih so nekatere «očitne« in nekatere »nevidne«. Nato to soočijo z družbeno kategorizacijo skupin in občutkom biti v večini ali manjšini.
Kritična refleksija: Študenti analizirajo, katere elemente so spregledali in zakaj, katera čustva izhajajo iz pripadnosti manjšinski skupini in kateri psihološki mehanizmi vplivajo na zaznavanje identitete.
Dialog in akcija: Skupinska razprava omogoča izmenjavo perspektiv in spoznanje, da so identitete drugih enako večplastne kot njihove lastne.
Vaja izpostavlja mehanizme kot: transparentnost skupine, učinek homogenosti skupine, vloga občutka varnosti in pomen jezika »oseba na prvem mestu«.
Praktična uporaba
Vaja študentom pomaga bolje razumeti, da imajo pacienti in sodelavci večplastne identitete, ki vplivajo na komunikacijo, pričakovanja, vedenje in občutek varnosti v kliničnih odnosih. Razumevanje kompleksnosti identitete podpira gradnjo odnosov na osnovi empatije, odprtosti in kulture sodelovanja.
Prenos znanja
Udeleženci prenesejo svoje refleksije v poklicne kontekste, vključno z: prepoznavanjem, kateri vidiki pacientove identitete so vidni in vplivajo na terapijo; izogibanjem redukcije in pripisovanju ene same dominantne oznake pacientu; zavestnim upravljanjem lastnih pristranskosti; razumevanjem, kako dinamika večina/manjšina vpliva na komunikacijo. Študenti pridobijo orodja za zavestno, refleksivno prakso v kulturno raznolikih okoljih.
Utrjevanje in refleksija
Vaja omogoča sistematično samorefleksijo o lastni identiteti, analizo čustev, ki se pojavijo med aktivnostjo, in delo z refleksijskim dnevnikom. Podporna vprašanja: »Katera pripadnost mi je bila najbolj vidna? Zakaj?« / »Kako sem se počutil/a, ko sem bil/a v večini? In v manjšini?« / »Katere vidike svoje identitete v vsakdanjem življenju spregledavam in zakaj?«
Potrebni viri
Elektronske naprave, kot so tablice, pametni telefoni ali prenosniki, ki omogočajo dostop do platforme MultiCultiMed. Internetna povezava za dostop do vaje na platformi.
Ocenjevanje / Evalvacija
Samorefleksija; analiza čustev med vajo; ocena sposobnosti prepoznavanja lastnih pristranskosti.
Praktični nasveti
- Zagotovite popolno anonimnost
- Ne komentirajte individualnih odgovorov
- Bodite pozorni na jezik — izogibajte se označevanju
- Podpirajte refleksijo namesto podajanja gotovih interpretacij
- Ne komentirajte individualnih odgovorov
- Bodite pozorni na jezik — izogibajte se označevanju
- Podpirajte refleksijo namesto podajanja gotovih interpretacij
Teme za razpravo
- Vidni in nevidni elementi identitete
- Identiteta in družbena varnost
- Kako družbene vloge vplivajo na komunikacijo s pacientom
- Identiteta in družbena varnost
- Kako družbene vloge vplivajo na komunikacijo s pacientom
Dodatni viri
Janiszewski CMS, Friedel E, et al. The relationship between disability identity and use of person-first and identity-first language. Rehabil Psychol. 2025. doi:10.1037/rep0000631.
Best KL et al. Language matters! The long-standing debate between identity-first language and person first language. Assistive Technology. 2022;34(2):127–128.
Stephens MM. Person First Language. Dela J Public Health. 2021;7(2):20–21.
Jetten J et al. Having a lot of a good thing: multiple important group memberships as a source of self-esteem. PLoS One. 2015;10(5):e0124609.
Charles SJ et al. Diversity of Group Memberships Predicts Well-Being. Pers Soc Psychol Bull. 2025;51(5):716–729.
Best KL et al. Language matters! The long-standing debate between identity-first language and person first language. Assistive Technology. 2022;34(2):127–128.
Stephens MM. Person First Language. Dela J Public Health. 2021;7(2):20–21.
Jetten J et al. Having a lot of a good thing: multiple important group memberships as a source of self-esteem. PLoS One. 2015;10(5):e0124609.
Charles SJ et al. Diversity of Group Memberships Predicts Well-Being. Pers Soc Psychol Bull. 2025;51(5):716–729.
Dodatne opombe
Vaja lahko izzove močna čustva — facilitator naj podpira udeležence. Vredno jo je povezati s tematikami inkluzivnega jezika in kulturne ponižnosti.